Tako kot večina krajev med Alpami in Jadranom, je bilo tudi Vogrsko naseljeno že v prazgodovini. Ugodna lega v naravno zavarovanem območju med Kucljem, robom Trnovske planote in Krasom ter bližina vodnih virov je bila primerna za prve naseljence. V rimski dobi je skozi kraje naše občine potekala rimska cesta, na kar kažejo najdbe rimskih novcev, domačija na Vogrskem, pa še danes obstaja z hišnim imenom »Rimc«. Kasnejše obdobje je glede zgodovinskih virov precej pusto. Ponovne omembe Vogrskega se pojavijo tam okrog 1180, ko je bil kot vazal goriškega grofa na Vogrskem izpričan Albert Ungrispach ali gospod Vogrski. Ime te rodbine nakazuje, da je ime kraja nastalo že prej, saj zgodovina priča, da so se plemenite rodbine imenovale po kraju in ne kraj po srednjeveški rodbini. Od kod torej ime našega kraja? Mnogi so ga povezovali z Ogri (Madžari), ki naj bi na poti tod mimo postavljali tabore. Verjetnejša razlaga je, da ime kraja izhaja od naziva »ugor« (jegulja) ali po domače vigur. Teh je bilo še nedavno veliko tako v Vogrščku, kot tudi v Lijaku. Dokaz, ki potrjuje to domnevo je tudi znak v rodbinskem grbu Vogrskih, ki predstavlja abstraktno in stilizirano upodobitev jegulje.

Pomembna prelomnica kraja Vogrskega je bilo leto 1887, ko je Vogrsko postalo samostojna občina, ki je obstajala do 1926, ko je prišlo do združitve občin.

V času I. svetovne vojne je veliko Vogrinov bilo mobiliziranih, ostali Vogrini pa so morali v begunstvo. Tako iz blatnih jarkov, kot iz begunstva se mnogi niso vrnili. Vogrsko je bilo pravo vojaško taborišče neposredno za fronto. �?ez vogrinske griče so napeljali žičnice za prenašanje streliva in drugega blaga na fronto. Od tod so tudi napeljali podzemne telefone na vse strani.

V drugi svetovni vojni so Vogrsko in Vogrini igrali pomembno vlogo. Na Vogrskem je bila požgana prva hiša na Goriškem. Večina požganih hiš na Vogrskem je povezana z razmnoževalno tehniko in partizanskim tiskom, saj je sovražnik z največjo vnemo iskal tiskarne in razmnoževalnice pisane besede. Vogrsko spada med redke vasi, ki je skoraj ves čas vojne imela ciklostilno tehniko ali celo tiskarno. Tu so začeli pripravljati tudi prvo pokrajinsko slovensko glasilo OF Naprej zastava slave, ki so ga nato dokončali na Ajševici. Izrazito kmečka vas je v času osvobodilnega boja igralo pomembno vlogo. Tu so bili ustanovljeni Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, Goriška brigada, Tržaška udarna brigada, II. Bataljon VDV. Tu je delovala tiskarna, ciklostilna tehnika, tu so bila mnoga zavetišča za bolne in ranjene borce, mnoga skladišča hrane,...



Zgodovino na Vogrskem izpričujejo tudi številne stavbe oziroma ostanki le-teh. V središču vasi imamo romansko-renesančni grad, v katerem sedaj deluje osnovna šola. Prvi podatki o gradu in hkrati naselju, ki se je razprostiralo okrog njega segajo v leto 1257. Tu naj bi živela ena izmed najuglednejših in najstarejših družin cele goriške regije. V prvi svetovni vojni je bil grad delno porušen, nato pa preurejen v šolsko poslopje.

V centru vasi stoji cerkev sv. Justa, naslednica isto posvečene cerkve, ki je stala ob potoku Vogršček in se omenja z letnico 1493. Ko je bila porušena se je v novo zgrajeno cerkev prenesel le majhen kropilnik z letnico 1599. Novejša cerkev je bila zidana v 17. stoletju in je tipična klasicistična stavba, ki je bila v 18. stoletju barokizirana.

Zaščitni znak Vogrskega je prav gotovo Božičev grad, ki nosi ime po dolgoletnih lastnikih, rodbini De Bosizico- rodbini Božič. Dvorec naj bi bil zgrajen 1524. leta, temeljito prenovo pa je doživel v 18. stoletju, ko je dobil baročno podobo. Po delnem porušenju in opustošenju v prvi in drugi svetovni vojni je bil pred nekaj leti ponovno obnovljen.

Viri:
- Julij Beltram: Vogrsko v ogledalu časa, 1990, Založba LIPA
- Vinko Jarc, iz brošure Pihalnega orkestra Vogrsko ob 70- letnici