Prebivalci tega kraja so bili vedno po večini kmetje. Ugodna lega, ki ponuja gričevnat in ravninski del je bila idealna za razvoj te gospodarske panoge. Na gričevnatih delih se razprostirajo številni vinogradi, v katerih Vogrini pridelujejo odlično vino. Domači vinarji odličnost dokazujejo na številnih tekmovanjih, kjer posegajo po najvišjih medaljah. Ravninski predeli, predvsem ob potoku Lijaku in Vogrščku nudijo številne možnosti za poljedelstvo in sadjarstvo. Predvsem slednje je na Vogrskem v zadnjih letih v velikem razmahu. Kmetje pridelujejo breskve in jabolka, podnebje pa ugaja tudi tropskemu kiviju. Vedno bolj pa se naša vas usmerja v cvetličarstvo, saj imamo kar veliko število ponudnikov lončnic, grmovnic in zelišč.

Danes vodi do naše vasi hitra cesta in tudi življenje Vogrinov ubira sodobne poti. Tako je pri domačinih vedno manj živine, kot jo je bilo pred leti. Kljub temu pa se industrija še vedno drži v varni oddaljenosti od kraja, tako da Vogrsko ostaja ruralno okolje, ki je zaradi svojega pristnega stika z naravo vedno bolj vabljivo za nove priseljence. 
 
Gospodarstvo se je tako kot po večini Severne Primorske začelo razvijati po 2. sv. vojni. Vogrsko je znano predvsem po kmetijstvu, manj po industriji ali terciarnih ali kvartarnih dejavnostih. Ravnici ob Lijaku in Vogrščku sta skrbno obdelani; prevladuje predvsem koruza. Po okoliških gričih pa tudi po dolinah so vinogradi in nasadi breskev po katerih je Vogrsko še posebej prepoznavno, opaziti pa je tudi veliko število rastlinjakov. Ko omenjamo kmetijstvo moramo poudariti pomen zadrževalnika Vogršček (8.5 milijona m³), ki je bil zgrajen za namakanje kmetijskih površin v celotni Spodnji Vipavski dolini. 

Vogrsko ima veliko možnosti za nadaljnji razvoj naselja. Do sedaj je vse svoje interese vlagalo v razvoj kmetijskih dejavnosti, vendar se kažejo velike neizkoriščene možnosti predvsem v gospodarstvu in še mnogo več v turizmu. Kmetijstvo je znano predvsem po breskvah, jabolkah, koruzi in vinogradništvu ( Moškat, Pinot, Tokaj, Rebula, Malvazija ) ter po zbiralniku Vogršček, ki omogoča namakanje celotne Spodnje Vipavske doline - od tu tudi ideja o vseslovenki žitnici. Gospodarstvo se tu ni dodobra razvilo, ponekod zaradi težkega reliefa, ponekod zaradi premajhnih investicij. Vendar se bi ti lahko v prihodnje spremenilo saj ima Vogrsko dobre prometne povezave, saj gre skozi naselje avtocesta Nova Gorica - Ljubljana, v bližnji Volčji Dragi pa je železniška proga Nova Gorica - Jesenice - Ljubljana. Glede turizma pa je Vogrsko utrpelo največjo škodo, saj bi lahko bolje izkoriščalo tako naravne kot tudi kulturne znamenitosti, ki so v naselju. V bližini zadrževalnika Vogršček so se v preteklosti že začeli dogajati zametki družabnega življenja z barom ter s športno - rekreacijskim centrom, ampak je na žalost ideja o tem prezgodaj zamrla. Na Vogrskem je tudi baročni dvorec furlanskega tipa na temeljih srednjeveškega gradu, omenjen že leta 1257, ki je tudi premalo izkoriščen za morebitne oglede številnih turistov, ki potujejo skozi naselje.

Viri:
- Slovenija: Pokrajine in Ljudje, 1998, Ljubljana, Mladinska Knjiga, Geografski Inštitut ZRC SAZU, 
  Vipavska Dolina
- Krajevni Leksikon Slovenije, 1995, Ljubljana, DZS, Geografski Inštitut SAZU, Volčja Draga